Prej sem imel za glavno delovno mašinko Apple Power Mac dual G4 z 2 GB pomnilnika - PowerPC čipa na 1.25 GHz od Motorole/IBMa, primerjalno je bila hitrost okoli 15% manjša od 2.8 GHz Pentiuma 4 HT. Ker pa je Apple izdal nov operacijski sistem Snow leopard 10.6, ki deluje samo na Macih z Intelovimi procesorji sem že nekaj časa načrtoval nakup.
Želel sem novega iMaca z velikim zaslonom in večjedernim procesorjem ter veliko delovnega spomina. Ker imajo tehnične probleme z zasloni  bom počakal, da jih odpravijo. Vmes pa seveda nisem želel ostati praznih rok, čeprav še stari Mac deluje dobro :=)

Macbook

Naj bo, čeprav mi je aluminij bolj všeč, sem kupil polikarbonatnega »girlie« belega. Izgovor: Itak ga bom dal naprej. Čeprav mi je iz dneva v dan vse bolj všeč, predvsem kako je izdelan. Drobne podrobnosti kot so robovi, površine, oblika in zvok tipk, trackpad je zakon — multitoucha se navadiš v par minutah in seveda sistem, kjer vse deluje po pričakovanjih.
Nazaj k rdeči niti RAMu  ali glavnemu pomnilniku. Čeprav naj bi bili programi in poraba pomnilnika na novem sistemu manjši sem opazil razliko. Že pri lahki uporabi, nekaj tipičnih programov: Safari, Mail, QuickTime Player, Preview, Cyberduck ftp, … mi je ostalo Na Applovi Support strani (PDF) sem pogledal kakšne so točne specifikacije glavnega pomnilnika za Macbooka in se podal na iskanje po spletu. Najprej na avstijskih straneh zaradi večje ponudbe in nižji cen in potem za primerjavo na domače spletne strani.

Zanimivo je kar sem zasledil (v 1. tednu februarja 2010) v mojem kratkem raziskovanju, da ima zelo malo slovenskih ponudnikov izpisane na spletnih straneh module SODIMM DDR3 po 2 GB na željeni hitrosti 1066 MHz. Večina razen nekaj novejših prenosnikov vsebuje 800 MHz module.
Cene Avstriji in Sloveniji so za 4 GB kit (2 modula po 2 GB) sukale okoli 120–130 Eurov, čeprav sem par mesecev prej videl isti kit na spletu za 75 ali 85 Eurov. Ali to pomeni da se cene za glavni spomin od novega leta (2010) dvigajo? Verjetno res.

Malo sem želel še premisliti in bolj temeljito preiskati splet in seveda poklicati katerega od teh prodajalcev in vprašati po zalogi. Potem pa sem en dan »slučajno« zavil v Big Bang. Želel sem si v živo ogledati velike LCD monitorje in med pohajkovanjem med tehnologijo in updjetanjem mojih »zastarelih« sivih celic ugotovil, da imajo takšen RAM kot ga iščem po ugodni ceni izpred mesecev. Ni bilo dvoma, ko sem poiskal prodajalca in ga vprašal za točne specifikacije. Celo na nalepki na embalaži je v drobnem tisku pisalo da je po Apple Specs! Fajn!  KTA-MB1066K2/4G — 4GB Memory Kit (2 pcs.) Equiv. APPLE …
»Dajte mi ga!« pa sem šel na blagajno. Vesel, da mi je uspelo nepričakovano.

Snow

Doma sem  si sposodil in pogrnil v topli delavnici na delovno površino z majhno modro flisato odejico od mačke Neje. Mislim, da ni imela nič proti glede izposoje, ker je navdušena občudovalka računalniških tehnologij. Odejice seveda takrat ni potrebovala, ker se je potikala nekje zunaj pri –5 stopinj pod ničlo v, za mačke, globokem snegu. Zadnjič sem ji pokazal Snowa. Mogoče, zunaj … ne! No, velikokrat poležava za monitorjem ali med tipkovnico in monitorjem in celo zaseda po šefovsko računalniški stol. Mislim, da ji je všeč jabolčni Snow Leopard. Meni je tudi.

Osem vijakov

Z neta sem zvlekel Applov manual in poiskal poglavje o razširitvi delovnega spomina. Seveda sem takšne stvari že delal, a vendar nisem zaradi tega nepreviden in sem želel informacije iz prve roke. Prav tako so na spletu podobne razširitve prikazane prav profesionalno in odlično dorečeno z opisi orodij in korakov ter varnostnih opozoril. Sem pogledal: iFixit.com in memoriral korake.

Odvil sem osem vijakov spodnjega pokrova in ga previdno odprl. Naslednji korak je bilo odviti držalo diska, ki je imel dve zanimivi udrtini v katerih sta bili dve rdeče-oranžni flouroscentni plastiki podobni oblogi. Po razmisleku sem prepričan da sta iz gume, ki duši visokofrekvenčne vibracije diska, da se ne prenašajo na ohišje. Odvito in prišel sem do možnosti za odstranjevanje para 1 GB modulov. Razmaknil sem držalo zgornjega in ga na zgornji stran dvignil in izvlekel. Drugega in spodnjega podobno. Hm. Sliši se enostavno. Po isti poti sem vstavil dva nova 2 GB SO-DIMM modula. Pritrdil držalo diska na njegovo mesto.

Zapiranje s spodnjim pokrovom je zadnji hardverski korak. Pokrov ima 3 zatiče za poravnavo na zgornji del unibody ohišja, na robu levo, desno in v sredini. Kar je zanimivo je to, da sem mislil potem ko sem odvil pokrov, da je deformiran. Da so privili deformiran pokrov. Vendar je bil preveč perfektno deformiran. Mislim, da je namenoma oblikovan oz. prenapet tako da zdrži večje pritiske na ohišje. Podobno kot gradbeni elementi. Pokrov previdno na njegovo mesto in vijaki priviti.  Še zadnji pregled, da je pokrov pravilno nameščen. Fojerbol!

Trenutek resnice

Obrnem, razklopim in prvi test ali bo pri vklopu oddal prave zvoke in se pognal do Finderja. JA! Nervozno se s prsti premikam po trackpadu do jabolčnega logotipa v meniju za prvi pregled in sporočilno okno o računalniku. About this Mac! Kaj bo pokazal? Mi je uspelo pravilno namestiti? Bo prikazal vse module? Ja. Uspelo. Pravzaprav je že naložitev dovolj dober pokazatelj, da gre v pravo smer. Ta info dialog je drugo potrdilo.
Potem me zanima še več, kaj pravi System Profiler zato pritisnem More info…

Se požene in poiščem izbiro Memory in voila vsi podatki o modulih. Po tem sem pogledal še Diagnostics v katerem je pisalo, da je zaključil osnovno POST testiranje. Pognal sem več programov: Safari s mnogo spletnimi stranmi … vse deluje.
Pozneje sem preizkusil tudi priložen Applov DVD z dodatnimi aplikacijami, kjer je tudi Hardwerski test. Poženeš ga z zagonom iz DVDja. Testiral nekaj minut in deluje. Daljšega testa, ki je na voljo nisem opravil in ga ne nemeravam opravit. Se bo že izkazalo med opravili ali je v redu ali ni.

Zaključek

Po več kot tednu vse deluje brez problemov. Spomina je vedno na voljo več kot dovolj za vse kar delam. Mac zmore vse, kar mu zastavim. Odlično orodje, ki postalo še boljše z razširitvijo pomnilnika.

Update

16. 5. 2010 — Še vedno vse deluje brez problemov. V pomnilniku programi ostajajo cele dneve in tedne brez ponovnega zagona sistema. Poganjam tudi stare PowerPC programe preko Rossete, ki seveda zavzame še dodaten spomin in dinamično pretvarja PPC kodo v Intel kodo. Stabilnost sistema je zelo visoka programi se nikoli ne »sesujejo« na račun »slabega« pomnilnika. Največkrat se sesujejo spletni brskalniki, predvsem zaradi Flasha. Zato sem naložil beto Flasha in je mnogo bolje. Hura Adobe po mnogih letih jim bo uspelo narediti stabilno in nepožrešno različico vtičnika. No mogoče res.

Sozona se začenja.

#import "OldKnowledge.h"
#import "Persistence.h"
#import "NewKnowledge.h"
 
@implementation greatFutureController
 
@synthesize NewIdeas;
@synthesize ProjectPlans;
@synthesize SchedulePlans;
 
- (IBAction) doSomething {
 
    // insert Right Stuff Mojo here
 
}
 
- (void) dealloc {
 
    [super dealloc];
}
 
@end

Kot sami najboljše veste, se stvari okoli nas kar naprej spreminjajo. Moj blog se bo v neslednjih mesecih spreminjal. Ma že predolgo delam na tem, da bi ime svoj blog in moje misli tu zunaj za tiste, ki poslušajo in berejo.

O čem bom? Ah, o vsem kar me zanima v mojem življenju, na primer: tehnologija, računalniki, splet, programiranje in seveda oblikovanje ter še mnogo več. Tudi kakšna kratka in daljša navodila za uporabnike iz teh področij. Mnogo! Upam, da mi bo uspelo vse ‚kar sem si zastavil, in da boste sodelovali.

No, grem kar na delo